Ščip

enkrat mesečno ko se prikaže polna luna nekdanje soljudi spreminjam v vampirje volkodlake jage babe iz šeleshamerja izrezujem arhetipe in ostale srhljive pošasti gospodarje moje nespečnosti njihove od krvi zamazane kremplje s katerimi izdelujem cvileče voščilnice razglednice postavljam hišice in se bojim teme prižgem vse luči se preobrazim v ščipalca in se zavlečem v najgloblji lestenec po vlažnih zidovih razmečem ogromne sence in šklepetam s kleščami ali pa nemara z zobmi v krogih tečem da me ne prezebe do žela ki ga nočem nikoli več zares uporabiti ko se stisnem v kot skoparim s strupom poslušam šibke ostarele propadajoče glasove rjovenja svojih sestradanih levov trganje mesa in trmasto molčim v odgovor dokler ne vzide sonce ker vem da mi je ostalo samo še eno življenje

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s